»So mi dopovedovali in mi tudi dopovedali nekje v podzavesti, da je to povsem normalno in vsakdanja zadeva, da je 15-mesečni otrok dva dni pri očetu, dva dni pri mami, saj naj bi mama bila isto kot oče in oče isto kot mama.«

»To bi mi zlomilo srce, a ne bom vzgajala otrok v državi, ki ni demokratična.«

»Zanimala me je emotivna in etična dilema v odnosu do otroka, ki ga ne rodiš in ti povroča težave.«

»V življenju moraš na vseh področjih, ne samo pri vzgoji otrok, doseči stopnjo, da razumeš, da ne more biti vse perfektno.«

»Mislimo si, da smo poklicani kot odgovorni starši, da bi otrok nekaj počel.«

»Če radi rečemo, da so otroci naše največje bogastvo, potem moramo tudi tistim, ki se vsakodnevno trudijo s skrbjo, vzgajanjem in poučevanjem otrok, priznati, da so izredno pomemben člen v življenju otrok, posredno pa so tudi pomemben povezovalni element družbe.«

»Mislim, da gre za tako rekoč pedokracijo, da pravzaprav otroci vodijo, to lahko opazite že po ekonomskih kazalnikih, da starši namenijo več tem otrokom kot sami sebi, to pomeni, da jih zelo osrediščijo.«

»Kakšna je to vzgoja, da se otroke že od malih nog uči, da so nekateri poklici nevidni, manjvredni.«

»Dijaki so zelo hvaležni za informacije, tudi oddelki, ki biologije niso imeli v svojem programu, me prosijo za te ure. Na koncu jih vprašam, ali so se kaj naučili, ali so izvedeli kaj novega. Naj ob tem navedem izjavo dijakinje, ki je rekla: Vi ste mi dve uri brali misli.«